Journal title

Dela  

ISSN: 0354-0596    frecuency : 4   format : Electrónica

Issues

      see all issue


Skip Navigation Links.

Number Št. 28 (2007) Year 2028

29 articles in this issue 

Ivan Gams

Sicer dober Geografski terminološki slovar (2005) sporno enako tolmaci termine pokrajina, krajina in regija.

Pags. 7 - 13  

Andrej Mihevc

Predstavljene so pomembne brezstrope jame s fluvialnimi sedimenti na Divaškem krasu, v Matarskem podolju in Podgorskem krasu. Opisana je njihova prostorska razprostranjenost ter odnos do obstojecih jam in kraškega površja ter njihov geomorfološki pomen. S... see more

Pags. 15 - 28  

Uroš Stepišnik, Luka Cernuta, Mateja Ferk, Petra Gostincar

Na slovenskem krasu je vec razlicnih tipov kontaktnega krasa. Najpogostejši je ponorni tip kontaktnega krasa, ki se pojavlja med fliši in apnenci. Najdaljši kontakt te vrste v Sloveniji je na obmocju Matarskega podolja v zahodni Sloveniji, kjer se pojavlj... see more

Pags. 29 - 42  

Mateja Breg

Vrtaca, unikatna kraška oblika in rezultat dolgotrajnih krasotvornih procesov,v Sloveniji ni posebej zašcitena v nobenem pravnem dokumentu. Na izbranih primerih so predstavljene znacilnosti tradicionalne in sodobne rabe vrtac, primeri trajne degradacije t... see more

Pags. 43 - 57  

Bojan Erhartic

Prispevek skuša osvetliti razlicne vrednote reliefnih oblik kot sestavnega dela geomorfološke naravne dedišcine ter pomagati pri uveljavljanju termina geodiverziteta v Sloveniji. Clanek predstavi razloge, zakaj vrednotiti geodiverziteto, katerim sledi raz... see more

Pags. 59 - 74  

Blaž Komac, Matija Zorn

Na primeru Goriških brd predstavljamo deterministicno in probabilisticno metodo za izdelavo zemljevidov plazovitosti oziroma procesnih geomorfoloških zemljevidov za zemeljske plazove. Deterministicni zemljevid plazovitosti smo izdelali z metodo ponderiran... see more

Pags. 75 - 90  

Blaž Repe

Podatki o kolicini vode v prsteh Slovenije so skromni in še to so najpogosteje na voljo le v tockovni obliki, kar je težko posplošiti na vecje obmocje. Zato smo razporeditev skušali oceniti na podlagi reliefnih podatkov. Kot merilo razporeditve vode v prs... see more

Pags. 91 - 106  

Ana Vovk Korže

Komisija Združenih narodov za razvoj ter Svetovna konferenca za razvoj sta leta 1992 podcrtali pomen trajnostnega razvoja. Ta mora temeljiti na predpostavki, da zadovoljevanje sedanjih potreb ne ogroža potreb prihodnjih generacij. Glede na naravne vire in... see more

Pags. 107 - 119  

Darko Ogrin

Na primeru treh Obpanonskih pokrajin v vzhodni Sloveniji je prikazana metoda dolocanja prostorskih znacilnosti termalnega pasu s pomocjo natancnega kartiranja vinogradov. Rezultati so potrdili primernost metode, obenem pa kažejo na nekatere njene omejitve... see more

Pags. 121 - 132  

Jurij Kunaver

Triglavski narodni park je od ustanovitve dalje na svojem obmocju namestil številne informacijske table in izdal tudi veliko publikacij. Po vec kot petindvajsetih letih obstoja parka se sprašujemo, zakaj v vsem tem casu ni bila dosežena zadostna kakovost ... see more

Pags. 133 - 146  

Karel Natek

Z geografskega vidika naravne nesrece niso zgolj izjemni dogodki, temvec so del zapletenega sistema odnosov med naravo in družbo. Geografija jih obravnava kot sestavni del pokrajine, v kateri je možno z geografskimi metodami identificirati njihovo prisotn... see more

Pags. 147 - 164  

Marjan Bat

Na sektorju za hidrologijo Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) na obmocju Bohinja izvajamo opazovanja na Savici v Ukancu, na Mostnici v Stari Fužini, na Savi Bohinjki pri Svetem Janezu, na Bistrici v Bohinjski Bistrici ter na Bohinjskem jezeru p... see more

Pags. 165 - 181  

Matija Zorn

Predstavljene so meritve erozijsko-denudacijskih procesov v porecju Dragonje. Meritve so obsegale površinsko spiranje na treh razlicnih rabah tal, umikanje strmih golih flišnih pobocij, premikanje gradiva po erozijskem jarku in kemicno denudacijo v porecj... see more

Pags. 183 - 195  

Matej Gabrovec, Klemen Zakšek

V razpravah o podnebnih spremembah se krcenje ledenikov predstavlja kot pokazatelj temperaturnih sprememb. Vendar pa je za taljenje ledenikov bolj kot temperatura zraka pomemben soncni obsev. V tem clanku nas zanimajo razlike med posameznimi leti na isti ... see more

Pags. 197 - 206  

Miha Pavšek

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU že vec kot šest desetletij opravlja redne meritve Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto. Oba ledenika se v zadnjem desetletju in pol intenzivno krcita. S krcenjem ledenika pod Skuto prihaja vse bolj do izra... see more

Pags. 207 - 219  

Matej Ogrin

Clani Slovenskega meteorološkega foruma, Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Gozdarskega inštituta Slovenije smo v letu 2004 priceli z meritvami v slovenskih mrazišcih. Mreža meritev se je v obdobju 2004-2006 razširila, z meritvami pa smo nadalj... see more

Pags. 221 - 237  

Katja Vintar Mally

Udejanjanje strategij trajnostnega razvoja postavlja pred države clanice Evropske unije in njihove sosede veliko zahtevnih izzivov. Empiricna analiza ekonomskih, socialnih in okoljskih razvojnih znacilnosti evropskih držav razkriva, da so obstojeci razvoj... see more

Pags. 239 - 253  

Dejan Cigale

Turizem ni le pomembna gospodarska dejavnost, ampak predstavlja tudi vir obremenitev razlicnih pokrajinskih elementov, tako tudi vode. Na drugi strani je ustrezna kakovost vode velikega pomena za razvoj turizma. Prispevek turizma k obremenjevanju voda na ... see more

Pags. 255 - 271  

Metka Špes

Sonaravni razvoj pomeni predvsem iskanje in vzdrževanje ravnovesja med materialnim blagostanjem, socialno varnostjo in zdravim okoljem. Naravni ekosistemi so v evoluciji dokazali, da imajo regulatorje svojega delovanja, ki jih vzdržujejo v dinamicnem ravn... see more

Pags. 273 - 285  

Dušan Plut

Obseg in intenzivnost razlicnih oblik degradacije geografskega okolja in njegovih sestavin podcrtuje potrebo po gospodarskemu razvoju, ki bo upošteval znacilnosti okolja. Za povecevanje okoljske sestavine clovekove blaginje ne zadošca zgolj pasivno zasnov... see more

Pags. 287 - 304  

Valentina Brecko Grubar

Prispevek obravnava naravnogeografske znacilnosti porecja Kamniške Bistrice in njihov pomen za sonaravno upravljanje z vodnimi viri. V porecju Kamniške Bistrice so prisotni razlicni vodni viri, ki skupaj predstavljajo veliko kolicino vode. Znotraj porecja... see more

Pags. 305 - 321  

Emil Šterbenk, Marijan Jedovnicki, Štefan Pražnikar, Branko Naveršnik, Vesna Metelko-Skutnik, Alenka Rošer Drev

Sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja so bile vode v Šaleški dolini mocno onesnažene. Njihova degradiranost je botrovala nastanku sanacijskega programa.Metodologijo okoljske sanacije porecja Pake je mogoce prilagoditi in uporabiti tudi za druga podobn... see more

Pags. 323 - 340  

Aleš Smrekar

Urbanizacija povzroca spremembe v mestih in tudi okoliški pokrajini ter bistveno odstopa od konceptov trajnostnega razvoja. Poglavitni vzrok današnjega stanja je odsotnost zrelega odnosa do življenjskega okolja. Na ožjih vodovarstvenih obmocjih na Ljublja... see more

Pags. 341 - 357  

Barbara Lampic

V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave vrednotenja kmetijstva in njegove okoljske vloge s poudarkom na obsegu in vrstah kmetijskega obremenjevanja ter perspektivi kmetijstva na širšem obmocju Ljubljane. Pokrajinska heterogenost obcine pomembno v... see more

Pags. 359 - 379  

Irena Mrak

Množicne turisticne aktivnosti v visokogorju povsod po svetu že kažejo negativne okoljske ucinke. Na izbranem obmocju preucevanja, ledeniku Baltoro (Karakorum, Pakistan), je to predvsem pogled in/ali vzpon na drugo najvišjo goro na svetu - K2 (8611m) in o... see more

Pags. 381 - 396