SUMMARY
V Estoniji je udeležba starejših moških v ucnih pobudah nizka (SHARE, 2015). Nacionalni nacrti za aktivno staranje (Welfare Development Plan 2016–2023, 2016) kažejo, da so aktivnosti, povezane z vkljucevanjem in razvojem, kljucnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja starejših posameznikov v okviru tako imenovane revolucije dolgoživosti. Malo pa je govora o tem, kako starejši ljudje sami vplivajo na uspeh tovrstnih nacrtov, ter o potencialnih vlogah in priložnostih vseh clanov skupnosti pri spodbujanju vkljucevanja starejših ljudi. V Estoniji sta bili izvedeni dve kvalitativni raziskavi, prva leta 2012 in druga leta 2017, o vkljucevanju starejših moških v razlicnih okvirih. Vsebinska in tematska analiza je razkrila prikrite dejavnike, ki lahko ovirajo ucenje starejših moških, na primer osamljenost, ideje o moškosti, ki izhajajo iz kulturnega ozadja, omejevalno domace obmocje udobja in pomanjkanje povpraševanja po izkušnjah starejših moških. Glavne ugotovitve analize so pokazale, da se v Estoniji starejši moški s podeželja ne cutijo odgovorne za svoje družbeno zdravje. Samopobuda, da bi ustvarili svoje lastne priložnosti za ucenje, je pri starejših moških obicajno nizka, zato mora biti skupnost tista, ki zagotavlja vec podpore za zmanjšanje posrednih ovir na poti do ucenja.