SUMMARY
Hetiti so v svojih napisih uporabljali klinopisno in svojo posebno hieroglifno pisavo; v naslednjih izvajanjih imamo v mislih le njihove klinopisne napise, ki so bili skoro vsi izkopani v bližini turške naselbine Boghazköi (sedaj Boghazkale), 145 km vzhodno od Ankare. Ceprav je teh napisov na glinastih plošcicah mnogo manj kakor sumerskih ali babilonskih ali asirskih, so vendar po svoje zanimivi. Njihova problematika se zacenja že pri imenu. Ime »Hetiti« se je namrec udomacilo pod vplivom M. Luthrovega nemškega prevoda biblije, ki veckrat omenja Hitim (Gen, 23, Deut. 20, 17; 2. Sam. 11). Tudi v egiptovskih napisih se pojavlja država naroda Ht, kar so egiptologi po svoje vokalizirali kot Cheta. - Ko so leta 1887 v Egiptu v El-Amarni, v opušceni prestolnici faraona Amenofisa IV. (Ehnatona), našli ostanke diplomatske korespondence tega faraona in njegovega oceta s prednjeazijskimi vladarji, sta bili v tej zbirki tudi dve pismi iz faraonove korespondence s Tarhunduradujem, vladarjem dežele Arzave. (najbrž v južni Mali Aziji).