SUMMARY
Ko govorimo o romanski prisotnosti v toponomastiki Vojvodine, se moramo zavedati naslednjih dejavnikov: Vojvodina ni avtohtono romansko ozemlje; ce za nemarimo cerkveno latinšcino, so romanske prvine prisotne le po zaslugi italo francosko-španskih kolonistov ali sosednjega romunskega naroda. V zvezi z romun šcino se vprašanja kar kopicijo: ali je romunsko Slatina ali Jeselnica sploh roman sko? Po profesorju Skoku je romansko le Valisora. V temle delcu se homo torej ukvarjali s prvim virom za krajevna imena. Ko gre za latinscino, ponuja profesor Skok (v navedenem delu) nekaj primerov: Monošter (< monasterium), Banošter (< monasterium Bani, Bani monasterium), Apatin ( < Abbati (falva)). Tudi za reko Tiso naj bi bilavir latinšcina (Pathissus), kjer se lepo vidi vpliv slovanskega afereznega dejavnika.